Včasih me pokličejo lastniki malo bolj živahnih kužkov, ki se ne marajo česati, zato je njihova dlaka precej zavozlana in neurejena. Sprašujejo, če v našem salonu sprejemamo take kužke. Eden izmed takih je tudi Upi, dobro leto in pol star cockapoo. Lastnica me je prijazno opozorila, da naj naredim, kar lahko, in mi je celo ponudila pomoč, če bi bilo potrebno. Čeprav sem pričakovala problematično zverino , se je na koncu izkazal za prav prijetnega kužka. Sicer zelo živahnega, ki ga je zanimalo vse drugo kot nega. Na srečo se je pustil podkupiti s poslasticami , poleg tega mu je bila očitno všeč tudi glasba . Ko sem začela prepevati, se je kar precej umiril. Ne vem sicer, ali mu je bilo moje petje tako všeč, ali pa je le želel, da utihnem. Saj ni pomembno, le da je delovalo!